Gori doli naokoli- IRSKA

Res je tako zelo zeleno! Da kar bode v oči!
In res so ovce za vsakim vogalom.
Guinness je odličen, še več, z vsakim kozarcem je še boljši!
Kar se tiče cepetanja v ritmih glasbe... odločno premalo!
A dude!! Kako neverjetno težko jih je najti, samo enkrat sem jih slišala za cesto v nekem mimobežnem kraju.
Vse ostalo je bilo nad pričakovanji, skorajda bi lahko rekla, da že pakiram kufre in šparam denar za selitev v severne kraje.

Nekaj statističnih podatkov:
Trajanje izleta: 8 dni
Avto na rent-a-caru: Nissan Micra
Prevoženi kilometri: 1800km
Državi: Republika Irska in Severna Irska (VB)
Spanje v avtu: 5-krat
Število pošmrkanih robcev: nešteto
Število zaužitih zdravil: ogromno
Število kosil skuhanih na kuhalnik(makaroni): 4
Število odigranih enk: 20
Število kmetov, ki so nama mahali za cesto: več kot 10
Število ovac, ki so nenadzorovano skočile na cesto: več kot 5
Število Slovencev na poti: nič!

Vse ostalo naj povedo slike :)

Razburljivo.

Tako je.
Nova objava izpod mojih pogriženih nohtkov :)
No ja, to že ni objava, ampak pisarija kar tako...
Sem se že večkrat med poletjem odločila da nekaj napišem, pa ni in ni bilo priložnosti... Nekako sem se skrivala pred računalnikom in njegovimi močnimi rokami, ki te tako zelo kar naprej grabijo...
Celo tako uspešno sem se skrivala, da po cele tedne nisem vtipkala besede 'facebook' v iskalnik!! To je dogodek...

Ja, poletje torej zapira svoja prelepa vratca in odpira jih jesen...
Priznam, da je letos minilo prehitro.
Celo enkrat sem se potopila v morsko vodo, zaplesala v ritmih reggaeja ob Soči, se šla hribolazca na Krnskem jezeru, pa veslača na valovih Krke, pa malo tabornika, pa tenisača, pa kolesarja in še kaj razburljivega bi se našlo. Samo ne tako zelo razburljivega.
Ne vem, v prihodnje bo treba služiti dinarčke čez leto in uživati čez poletje, ne pa ravno obratno...

Kakorkoli že, čez par uric odhajam na Irsko.
Pogledat ali je trava res tako zelena in ali so ovce res za vsakim vogalom, pa če res pade veliko dežja in če je Guiness tam kaj boljši kot doma. Vmes pa bom še zacepetala z irskimi plesnimi koraki in dvakrat pihnila v dude.
Vse to, če bom imela srečo.
Si držim pesti!

Pa lep pozdravček!

Bicikel...

...na morju, lahko prinese same pozitivne stvari.
Skrite kotičke, čarobne uličice, posrečene prizore in še kaj, kar v določenem trenutku postane odkrito, a še vedno nadvse prisrčno.

Krasno je... Slovensko Primorje in tamkajšnja mesteca :)

Nič=Vse

Vsi vemo, da nisem obsedena z nemogočimi materialnimi dobrinami, pa vendarle si kdaj pa kdaj človek kaj zaželi.
Oziroma si mora zaželeti. Tako kot jaz sama. Trenutno.
Ker se s prijatelji za vsak rojstni dan obdarujemo, sem tokrat za obdarovanje na vrsti jaz, samo še izbrati si moram neko stvar, ki si jo želim ali potrebujem.
In sem popolnoma brez izdej. Popolnoma.
Mogoče bi pohodniške čevlje, ali pa rolerje, ker stari niso več tako lepi, ali pa bazenček za na vrt, ali pa visečo mrežo, ali pa karto za kak koncert... NE VEM!
In je grozno... Sem mogoče čudna?!
Ne vem in ne vem.
In po vsem tem, se danes podam v Mladinsko knjigo, kjer mi Jerca pokaže neverjetno knjižico z naslovom Najlepše darilo (Patrick McDonnell).

V njej je v parih stavkih napisan in narisan odnos med kužkom in mačko, kjer maček ne ve kaj bi kupil kužku za darilo, saj ima že vse...
Med razmišljanjem ugotovi, da mu lahko podari le NIČ, toda skrbi ga, kje bi lahko našel nič v tem svetu polnemu materialnih dobrin...
Nato odpre prazno škatlo, jo napolne z ničemer, ter jo podari kužku. Kužek pravi: "NIČ?"
Maček se navduši, pritrdi, ga objame in pravi: "Nič drugega kot jaz in ti"
Tako sta objeta sedela, uživala nič... in vse.

In to je to kar rabim tudi sama... Eno ogromno škatlo niča :)
Pa še poceni bo, hehe.
Drugače pa ena najboljših knjig z globoko vsebino kar sem jih prebrala v zadnjem času (glede na to da ima le nekaj stavkov, niti ni bilo tako težko, heh)

Lep večer...

Gorjanci na sporedu

Študentski klub Ptjeln... naš domači torej, je v soboto organiziral orientacijski pohod na Gorjance.
Res super izpeljana zadeva.
Potekalo je nekako tako, da smo se pri Pendirjevki razdelili v skupine, ki so nato v razmaku 10-ih minut odhajale v osrčje Gorjanc in se pokušale ne-izgubiti.
Šele tokrat sem doživela Gorjance v takem pravem divjem smislu, saj smo hodili po goščavi, prečkali potočke, se izogibali močvirnem delu, šli mimo nekdanje partizanske bolnišnice, mimo krmilnice za živali itd.
Res čudovito.
Na vrhu smo ob golažu in pivu predebatirali in rešili vprašalnik, ki je sodil v igro, ter na igrišču tekmovali še za boljše rezultate in za veselje.
Krasen sobotni dan se je bližal h koncu, zato smo se nekateri prijetno utrujeni odpravili v dolino.

V Šentjerneju je pri baru Liga namreč potekala neka zabava, kjer so igrali Kingstoni.
Zmatrani smo šli tja misleč da se bomo vsaj pošteno nasmejali, a me je ob gruči koma-pijanih gasilcev z ekstremno 'podgurskimi' prijemi in besedami vse minilo.
Sobotna noč se je tako za nekatere končala precej hitreje.

Vse pohvale organizatorjem pohoda za res odlično izpeljan projekt.
Komaj čakamo naslednjega :)

Sir ni čebula

Evo, pa rečte če nism sposobna, danes ob 4-ih zjutraj sem pricapljala domov iz novomeške Cvičkarije, vstala ob 7.46, sedajle pa že pišem objavo.
Pišem kar tako, za hec.
In ravnokar sem izvedela, da je Majzljnov oče stopil na žebelj, kar posledično pomeni, da gremo z Anjo pomagati k Jerci v gostilno. Danes je namreč v Šentjerneju obhajilo, kar spet posledično pomeni, da imajo Majzljnovi ogromno dela in nič ljudi za pomagati... In takrat nastopimo medve, hehe.

Aha, naslov tele objave... razlaga sledi.
Kot vsakemu normalnemu človeku, ki je spil kozarček cvička včeraj, je tudi meni zadišal hamburger ob 1h zjutraj. Odpravila sem se do kioska poleg gimnazije, se postavila v dolgo vrsto in gledala cenik.

Hamburger (lepinja, pleskavica, namaz, čebula)-2,50eur
Cheesburger (lepinja, pleskavica, sir, namaz, čebula)-2,70eur

Zamislila sem si hamburger (bolj poceni) in čakala naprej. Končno pridem na vrsto, ga naročim in poudarim naj dajo veliko čebule, a gospa za pultom mi pravi da je ni in da naj ne kompliciram.
"Aha, ni čebule... hm, potem mi dajte pa namesto čebule tisti sir iz ovitka, ki ga ravnokar odvijate..."
"Kaaaj? Sir pa ni čebula in se ne more niti primerjati z njim"
"Ja lej, če ni čebule, mi daj sir..."
"Ni šans..."
Okej, vzamem, plačam, grem...
Za vogalom ugriznem in nekaj zaškrta... Ampak ni čebula!

Lepo nedeljo!

Navdih...ki ga ni

Spet sem se podala v branje svojih lastnih objav in nikakor ne morem dojeti, kako sem določeno obdobje ekstremno nadarjena za pisanje (moja subjektivna ocena) in spet drugo obdobje ne morem spraviti skupaj niti naslova.
Zakaj?
Mogoče je to povezano z družabnimi dogodki...več jih je, bolj sem polna idej za pisanje.
Čeprav se mi ne zdi da je to.
Mogoče je krivo ravno pomanjkanje teh dogodkov in se mi zato po glavi prepletajo najrazličnejše misli...
Še vedno ne vem, vem samo to, da sem trenutno skregana s svojimi ustvarjalnimi mislimi na vseh področjih in jih nikakor ne spustim v svoje življenje...

Kakorkoli že, družabnih dogodkov mi ne manjka, zato prilagam nekaj fotografij iz prelepega marca in aprila, ko me je malce poprijela športna mrzlica, pa velikonočni občutek, pa izletkovanje in še kaj bi se našlo... (še posebej mi je pri srcu zadnja...kot bi se še oblaki naštimali za fotko)
Lepo nedeljo!