Dekca opening

Zgodilo se je v soboto.
Z Majo sva po zmedenih trenutkih v Bakardiju odšli domov, spakirali ruzak, vzeli dekco in stekli v divjo, neokrnjeno naravo.
Pri tako lepih dnevih in sončnih trenutkih, enostavno moraš pomisliti na dekco in piknik. In seveda sem tudi jaz na to pomislila. Večkrat. Včeraj pa je končno prišlo do izvedbe.
Po obetavnem in veselem štartu izpred domače hiše, sva hitro uzrli realnost in dejstvo, da bo najina pot dolga.
Podali sva se mimo mnogih dreves, mimo nešteto začimb na vrtovih, mimo roja čebel, mimo kupa gnoja in mimo zoprnih cuckov. Tudi mimo strica, ki je kukal izza hruške, sva šli. In pa mimo mladeniča, ki je kosil travo z mp3jem v ušesih. Pa mimo jate ptic in cvetoče češnje. Mimo ostankov nekoč mogočnega kozolca in mimo ograde za ovce, mimo starega in okusnega oreha...vse do cilja.
Cilj je bil krasen košček pokošenega travnika, obsijan s soncem in je kar čakal da nanj pogrnemo dekco. Iz ruzaka sva vzeli nekaj kmečkih dobrot, ki sem jih pripravila za tako priložnost. Majonezo, smoki in sir. Super kombinacija.
Ležali sva tam, poslušali glasbo, se pogovarjali in uživali v miru in tišini. Vse dokler ni začel poleg naju kmet s traktorjem škropiti njivo nečesa, kar je bilo pač posajeno na njej.
In vse dokler se mi ni prvič mudilo lulat...
Takrat sva se pobrali in odšli nazaj do naše hiše, ki je bila 50m stran.
Opening je pa vseeno uspel.
In to odlično!