Medvedovo črevo

Tako se imenuje cesta, ki vodi od vasi Kočevska Reka pa do Osilnice. Cesta je popolnoma nova, s svežim asfaltom, z novo leseno ograjo in neverjetno čudovitimi serpentinastimi ovinki.
In ne, nisem postala manijak na ceste:)
Torej, Medvedovo črevo je raj za longboarderje in kolesarje, še posebej zato, ker je cesta še vedno zaprta za promet in zares neobljudena. Pokrajina okoli nje pa je popolnoma nenavadna, divja in krasna. Skoraj ne verjameš da smo v Sloveniji.
Minuli vikend smo šli seveda na izlet 'na cesto'. Presneto, se tole čudno sliši.
Taborili smo kar na nekem travniku za Kolpo, pekli, jedli, pili in peli, zjutraj pa rahlo zmačkani odšli v 'akcijo'.
Dekleta smo na čisto spodnjem 18.ovinku ustavljale morebiten promet, da so se fantiči longboarderji lahko spustili. Vsi mimoidoči so z navdušenjem opazovali 7 norcev, ki so se s čeladami, ščitniki in dilco spuščali do 60km/uro po rajski cesti. Tudi vreme je bilo na naši strani.
Želela pa sem povedati naslednje. Ko smo z Majo in Meto stale na 18ki, je kar naenkrat iz gozda za nami prišel nepoznan zvok. Nekaj med tuljenjem in kričanjem, s hripavim in mogočnim glasom. Spogledale smo se in takoj vedele, da je 100m od nas medved, ki na tak način opozarja nase. Neki domačini, ki so takrat prišli mimo, so dejali, da naj nikar ne skrbimo, da je 'le' medvedka z mladiči.
Grozovito, uglavnem! Saj vem, da smo se nahajali v njihovem okolju, v Kočevskem rogu, na slikoviti medvedovi cesti in jaz sem se kljub vsemu čudila :)
Bolj me je skrbelo dejstvo, da smo prejšnjo noč brezskrbno spali sredi njihove dežele v šotoru in da smo tisti dan skuhali kosilo v kotlu sredi gozda.
Očitno že ni dobro dišalo, sicer bi definitivno imeli družbo:)