Debeli magnet

Velikokrat mi kdo reče, da kakšno srečo imam, ker se mi dogajajo take in drugačne stvari, smešni in nenavadni dogodki.
Recimo sredi kakšnega travnika srečam človeka, ki dela prevale, zagledam cigana, ki krade stojalo za perilo, varnostnik se stepe z mano itd.
In tako je prišel petek.
Bila sem v Novem mestu, na nekem predavanju, že cel dan brez hrane in kave.
Odločila sem se skočiti v trgovino po sirovo štručko.
Prišla sem do trgovke, ki jo na videz poznam, se nasmehnila in naročila štručko.
Opazila sem, da me trgovka nepremično gleda.
Najprej z nasmehom, potem malce bolj čudno.
Vmes, ko je izbirala sirovko, me je vseskozi pogledovala.
In nato sem se oglasila, da ja, to sem jaz in da res že dolgo nisem bila v tej trgovini.
In nato je odprla usta trgovka: "Ijouuu, pa si to res ti?? Skoraj te neb prepoznala, ker si se tako zredila!!! "
Najprej me je malo šok, nato sem potiho zamrmrala: "Ja, pa menda se res nisem tako", in se sproti gledala v odsev za njenim hrbtom.
Zagrabila sem tisto sirovko, ji jo od jeze skoraj vrgla v glavo in šla na samopostrežno blagajno.
Saj mi verjetno kakšna blagajničarka iz samega usmiljenja in moje debelosti, sirovke še zaračunala ne bi.
Ja, dragi moji, zgodilo se mi je. Vedno se mi dogajajo take stvari.
Priznam, malce sem srečna, ker je tako.
Očitno sem magnet!! :)
Debeli magnet!