Zadnja

Pa naj bo to zadnja objava v tem letu.
Leto je bilo točno tako, kot sem si ga želela in točno tako, kot sem si ga zaslužila!
Prineslo mi je smisel in srečo. Veliko srečo!
In ker se bliža prehod v novo leto, naj povem kje ga bom preživela. NE VEM!
In to je zame, ki imam ponavadi skrbno načrtovane stvari, zelo nenavadno.
Vem pa s kom ga bom preživela in to je tisto najpomembnejše!

Pa srečno!

Blokada

Numerologija, antistresni programi, pomoč pri osebnostni rasti in še kaj...
Od nekdaj sem rahlo skeptična glede takšnih stvari.
Enostavno ne verjamem takih traparijam.
In evo, napisala sem stavek, za katerega nisem čisto prepričana da je resničen.
Resnica je, da mogoče malo verjamem, a se bojim, da mi nekdo mojo resnico pove naglas.

Kaj delam narobe in kaj storiti da izboljšam svoje življenje, kaj narediti, da bo moj ljubezenski odnos zacvetel, da bo moja poslovna žilica prišla na svetlo, da bom našla svoj potencial, kako izboljšati odnose med prijatelji itd.

ŽELITE BITI SREČNI? POKLIČITE NAS!
STE UROČENI S STRAHOM IN JEZO? TUKAJ SMO MI, DA VAM POMAGAMO!

Zakaj hudiča bi mi morala neka oseba vse to povedati in zraven še mastno zaračunati.
Zakaj dovoliti, da mi neki samooklican duhovni vodja pove kako se usmeriti v življenu in kaj je ZAME najbolje.
Ne. Ne dovolim tega. Dokler sem sama še pri tej pameti in dokler si znam sama pomagati. Zdrav razum in kmečka pamet sta po mojem mnenju najboljši kombinaciji.
Najbolj ironično pa je, da vsi ti 'analitiki in numerologi' pozabijo na svoje življenje in na svoje odnose z drugimi, ki se jim pogosto zelo in konkretno podirajo. Res vzpodbudno.

Jebeš blokade v svoji podzavesti...
Samo naglas jih je potrebno napisati ali povedati, se jih v večji meri zavedati in je to to. Popolnoma brezplačno!

Pa srečen božič!! :)

Zadnji fičnik...

... za Stella Artois.
Zakaj?
Zaradi embalaže.
Žeje.
Sreče.
Zadovoljstva.
Zanimanja.
Dolgčasa.
Želje po sladkem.
Cene.
Ukradene ideje.
Nove objave.
Zato.

Corners speak...

... je ponovila Sanja, ko smo korakale mimo Speaking Cornerja. Kljub veliki želji, da bi spregovorila na znamenitem vogalčku Hyde parka, se ji želja ni uresničila.
Moj najdražji London.
Pred dobrim tednom sem se v mesto zapodila skupaj še s 5 imi prijateljicami. Prvoten namen obiska je bil šoping, nato malo ogledov in spet šoping.
In ja, zelo smo se držale začrtane ideje!
Mogoče me še vedno malo tišči pri srcu, ker nisem ponovno stopila skozi vrata ljubega Tate-a.
Pa obljubila sem si, da ga vedno obiščem, ko bom v mestu. Kakorkoli že, do marca bo moral počakati name.
6 podgurk v Londonu...imagine, if you can!
Hostel v lepi soseski polni Maseratijev, toast za zajtrk, pint domačega piva v bližnjem pub-u, veliko vetra v laseh, sonček na nebu, šentjernejski naglas, polne ulice, protesti priseljencev iz Konga, klavstrofobične podzemne, prepoln Covent Garden, kosilo v italijanski restavraciji, dekleta v mini krilcih, multikulturalnost na vsakem vogalu, jesensko listje na pločniku, 15 stopinj v zraku, šoping manija, rdeča lica, nesposobnež, ki slabo fotografira 6 podgurk pred Tower Bridge-om.
In da ne pozabim, odlično kosilu pri starem znancu, ki živi ob Temzi v čudoviti hišici.

In čeprav sem že nekaj dni doma, komaj čakam, da spet stopam po njegovih ulicah.

Debeli magnet

Velikokrat mi kdo reče, da kakšno srečo imam, ker se mi dogajajo take in drugačne stvari, smešni in nenavadni dogodki.
Recimo sredi kakšnega travnika srečam človeka, ki dela prevale, zagledam cigana, ki krade stojalo za perilo, varnostnik se stepe z mano itd.
In tako je prišel petek.
Bila sem v Novem mestu, na nekem predavanju, že cel dan brez hrane in kave.
Odločila sem se skočiti v trgovino po sirovo štručko.
Prišla sem do trgovke, ki jo na videz poznam, se nasmehnila in naročila štručko.
Opazila sem, da me trgovka nepremično gleda.
Najprej z nasmehom, potem malce bolj čudno.
Vmes, ko je izbirala sirovko, me je vseskozi pogledovala.
In nato sem se oglasila, da ja, to sem jaz in da res že dolgo nisem bila v tej trgovini.
In nato je odprla usta trgovka: "Ijouuu, pa si to res ti?? Skoraj te neb prepoznala, ker si se tako zredila!!! "
Najprej me je malo šok, nato sem potiho zamrmrala: "Ja, pa menda se res nisem tako", in se sproti gledala v odsev za njenim hrbtom.
Zagrabila sem tisto sirovko, ji jo od jeze skoraj vrgla v glavo in šla na samopostrežno blagajno.
Saj mi verjetno kakšna blagajničarka iz samega usmiljenja in moje debelosti, sirovke še zaračunala ne bi.
Ja, dragi moji, zgodilo se mi je. Vedno se mi dogajajo take stvari.
Priznam, malce sem srečna, ker je tako.
Očitno sem magnet!! :)
Debeli magnet!